Naša Facebook stran

Na CNVOS so pripravili obsežen statistični pregled nevladnega sektorja za leto 2015 in sicer,  koliko nevladnikov sploh je, koliko ljudi zaposlujejo, kakšni so njihovi skupni prihodki, in izračunali t. i. kazalnike razvoja NVO sektorja.

 
V 2015 je bilo aktivnih 25.975 nevladnih organizacij, kar je 2,5 % več kot leto prej. Še vedno velja, da je med NVO največ društev (kar 88 %), ostalo so zavodi (11 %) in ustanove (1 %). V zadnjih letih število NVO še naprej raste, tako jih je kar 17 % več kot leta 2009.
 
Večajo se tudi skupni prihodki NVO. Leta 2015 so imeli NVO skupaj kar 783 milijonov evrov prihodkov oz. 3 % več kot leto prej. To je hkrati že drugo zaporedno leto, ko so se prihodki povečali, tako da vpliva gospodarske krize, kot smo mu bila priča v 2013, na prihodke očitno ni več. Pričakovano imajo znotraj sektorja največ prihodkov društva (548 milijonov oz. 70 %), sledijo zavodi (225 milijonov oz. 29 %) in ustanove (10 milijonov prihodkov oz. 1 % vseh prihodkov NVO).
 

 

Od junija veljajo spremembe Pravilnika o Zakonu o DDV, ki določajo, da manjšim NVO ni več potrebno izdajati računov, kadar prodajajo svoje izdelke ali storitve, s tem pa jim posledično ni treba več uporabljati davčnih blagajn.


Minister za finance je v Uradnem listu št. 39/2016 objavil Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki spreminja pravila o tem, kdaj je potrebno izdati račun. Računa ob opravljanju pridobitne dejavnosti (društveni izleti, prodaja na stojnici, kotizacije, vstopnice …) tako od sobote, 4. 6. 2016, ni več potrebno izdati nevladnim organizacijam, ki izpolnjujejo sledeči pogoje:

Dobava blaga ali storitev je opravljena fizičnim osebam (sem ne sodijo samostojni podjetniki ali druge osebe, ki samostojno opravljajo dejavnosti),
• Organizacija ima v koledarskem letu manj kot 5.000 evrov prihodkov iz celotne pridobitne dejavnosti oz. se predvideva, da te meje ne bo presegla. Prag se nanaša na celotno pridobitno dejavnost in torej zajema tako dobave fizičnim osebam, samostojnim podjetnikom ali drugim pravnim osebam, ne zajema pa prihodkov iz nepridobitne dejavnosti, kot so prihodki iz javnih sredstev ali donacije. Kvota lahko zajema tudi članarino v društvu ali njen del, če jo društvo nameni za dobavo blaga ali storitve članu društva (npr. jim omogoči izlet brez dodatnega plačila, jim plača zavarovanje, dobijo od društva knjigo, itd.), saj gre v tem primeru za t.i. obdavčljivo dobavo po predpisih o DDV.
Upravljajo in vodijo jih večinoma prostovoljci (kar pomeni, da npr. predsednik društva ali člani upravnega odbora ali člani sveta zavoda za svoje delo niso plačani),
• Njihove cene so nižje, kot jih za podobne dobave zaračunavajo pridobitne organizacije (npr. turistične agencije, trgovine, gostilničarji itd.).

 

Vir: http://www.cnvos.si/article/id/13748/cid/74

Zavod Dobra družba
Trdinova ulica 1, 8250 Brežice