Lahko bi rekli, da smo v drugem semestru. Zaključena je faza oddajanja programskih listov.
Učni načrt posavske Šole za župane je bil: spodbuditi kandidate za župane in občinski svet, da v svoje programe aktivno vključijo zamisli in vsebine, ki so prišle naravnost iz skupnosti v sodelovanju z nevladnimi organizacijam.
Slednje pogosto rešujejo težave in izzive ne le lokalne skupnosti, ampak širše družbe.
V Posavju so, do 22. oktobra 2018, svoj program oddali štirje kandidati. Sedanja župana Franjo Debelak za občino Bistrica ob Sotli, Srečko Ocvirk za občino Sevnica, kandidat Božidar Resnik za občino Krško in kandidat Matija Kolarič za občino Brežice.
Kandidati izkazujejo zadovoljstvo s potekom iskanja rešitev na izzive v »šoli«. Vsi se zavedajo in poudarjajo pomembnost sodelovanja in vključevanja čim več različnih predstavnikov skupnosti in si tudi sami prizadevajo, da bi rešitve izvirale in v čim večjem številu prihajale od občanov.
Iz programskih listov kandidatov kot stičišče izpostavljamo samo nekatere dele, vi pa si jih lahko v celoti preberete na tej povezavi: V Posavju kandidati oddali programske liste.
Franjo Debelak bo z nekaj ukrepi reševal kakovost življenja na podeželju, saj je v Bistrici ob Sotli prisoten izziv, kako naseliti in vdahniti življenje okoli 50 zapuščenim domačijam. Istočasno bo s temi ukrepi lahko zajel tudi reševanje stanovanjske problematike starejših in mladih. Izredno obetavna pa se mu zdi ideja participativnega proračuna.
Srečko Ocvirk bo tudi pristopil k reševanju stanovanjske problematike ter spodbujal povečanje prostora za družabne, izobraževalne in druge družbene storitve. Njegov program bo iskal odgovore na izzive vključenosti in povezanosti različnih sektorjev in tudi institucij.
Velik dobitek pa vidi v znanju nevladnih organizacij, ki uporabljajo različne možnosti financiranja izven proračunskih sredstev.
Božidar Resnik je v program vključil participativni proračun kot način za aktiviranje in motiviranje občanov, da čim bolj sodelujejo pri sprejemanju odločitev lokalne oblasti, ki bodo tako tudi bolj transparentne in usmerjene v povezovanje lokalne skupnosti. Na ta način se bo povečal tudi občutek pripadnosti.
Matija Kolarič v svojem programu odgovarja na izzive aktivnega in vključenega prebivalstva in stanovanjsko problematiko. Ukrepi, ki se tičejo slednje so različne oblike sofinanciranja in oprostitve prispevkov delno pa naslavljajo tudi izziv odseljevanja s podeželja. Participativni proračun pa se mu zdi ključnega pomena, saj omogoča občanom, da so njihovi interesi in mnenje tisti, ki vplivajo na odločitve občinske uprave. Kandidat poudarja pomembnost informacij, ki prihajajo s terena in da imajo nevladne organizacije pri tem veliko zaslug.