Razglasitev epidemije širjenja novega koronavirusa ter raznovrstni ukrepi, ki jih je razglasila vlada, so dodobra posegli tudi v delovanje številnih nevladnih organizacij. Organizacije, ki delujejo v nevladnem sektorju imajo same po sebi pogosto zelo izraženo socialno noto in številne, tudi posavske, so se nemudoma odzvale na novonastale potrebe.

Nevladne organizacije, torej društva, zasebni zavodi in fundacije, se s svojim delovanjem odzivajo na potrebe v skupnosti. Skrbijo za najbolj ranljive, za razvoj amaterske in profesionalne kulture, vodijo humanitarne akcije, svetujejo žrtvam nasilja, opozarjajo na kršitve človekovih pravic, so zagovorniki okolja, mladim prinašajo možnosti, ki jih drugače ne bi imeli, vse od brezplačne učne pomoči do druženja z vrstniki iz drugih držav, različnih obšolskih aktivnosti. V Sloveniji ni kraja brez nevladnih organizacij, od gasilcev, športnih, kulturnih, turističnih društev do organizacij, ki izvajajo psihosocialno pomoč, invalidskih organizacij, mladinskih centrov, društev upokojencev. Številne nevladne organizacije so profesionalizirane, mnoge pa delujejo povsem prostovoljno.

V Zavodu Dobra družba, regionalnem stičišču nevladnih organizacij Posavja, dobro poznajo področje in so seznanjeni tudi s številnimi ukrepi, ki so jih nevladne organizacije pripravile v času epidemije v Posavju.

''Lastnost nevladnih organizacij je predvsem fleksibilnost, strokovnost, dobro poznavanje terena in odzivanje na potrebe v družbi. Tako so se tudi v trenutni epidemiji hitro odzvale, sodelujejo s civilno zaščito pri oskrbi s hrano, dostavi zdravil. Svojim uporabnikom so sedaj, ko naraščajo stiske, osamljenost, tesnoba in tudi nasilje, več na voljo po telefonu in preko spletnih orodij, jim svetujejo in pomagajo oz. včasih ljudje potrebujejo samo nekoga, da jim prisluhne. Nevladne organizacije so tako nepogrešljiv del vsake razvite družbe.''
Andreja Pavlin, direktorica Zavoda Dobra družba, stičišča NVO Posavja

Številne nevladne organizacije se med seboj tudi medsektorsko povezujejo, saj lahko tako dosegajo večje število uporabnikov in nudijo bolj kakovostne storitve. V Posavju je tako v obdobju 2019 – 2021 s strani Ministrstva za javno upravo z namenom krepitve nevladnih organizacij sofinanciran tudi konzorcij nevladnih organizacij z imenom: Močni, povezani in učinkoviti; za večjo vključenost vseh.

''V konzorciju Močni - povezani in učinkoviti delujemo Družinski inštitut Zaupanje, LIJAmedia, Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli, Društvo gluhih in naglušnih Posavja, Zavod EMMA in Zavod Dobra družba. Nevladniki smo v teh tednih moči usmerili v nudenje različnih oblik pomoči. Odprli smo krizne telefone, nudimo video učno pomoč, starejšim prinašamo nujne potrebščine, nudimo on-line izobraževanja na področju videa in filmske produkcije, video jezikovni tečaj za priseljence, informiramo gluhe in naglušne in podobno. Prizadevamo si, da bi prebivalci Posavja dobili kvalitetne vsebine tudi v času krize."
Damijan Ganc, Družinski Inštitut Zaupanje Sevnica, vodja konzorcija Močni, povezani in učinkoviti

V času epidemije so na Družinskem inštitutu Zaupanje med drugim odprli posebno telefonsko številko, namenjeno posameznikom, parom in družinam, ki doživljajo kakršnokoli stisko. Strokovna sodelavka jim prisluhne in poskuša pomagati pri iskanju rešitev za težave, s katerimi se soočajo klicatelji. Telefonski pogovor je po dogovoru možno prenesti tudi na video klic, ki omogoča večjo kvaliteto pogovora.

''Pozitivno smo presenečeni, da se je telefonsko svetovanje med ljudmi tako razširilo. Dnevno prejmemo številne klice posameznikov, ki doživljajo različne stiske, čutijo tesnobo, osamljenost in strah. Največji izzivi, s katerimi se soočajo, so različni konflikti v partnerskih odnosih, med družinskimi člani, starši čutijo veliko nemoči in izčrpanosti.''
Katja Kugler, strokovna sodelavka v Družinskem inštitutu Zaupanje, Sevnica

V času kriznih razmer zaradi epidemije so družine, v katerih se dogaja nasilje, in s tem njeni najšibkejši člani, otroci in ženske, še posebej ranljivi, saj so zaradi globalne karantene sedaj ujeti v dom z izvajalcem nasilja, so nam povedali v Zavodu Emma, ki tudi na področju Posavja izvaja različne programe pomoči za žrtve nasilja. Po uradnih podatkih je prijav nasilja v družini manj kot pred izbruhom epidemije, kar pa nikakor ne pomeni, da je samega nasilja manj, temveč da je nasilje zaradi novonastalih razmer težje prijaviti. Za pomoč in informacije so v Zavodu Emma na voljo tako po telefonu kot preko spleta.

''Na Zavodu Emma, enoti v Krškem, ki pokriva celotno Posavje, beležimo povečano število klicev tako že obstoječih uporabnic in uporabnikov, kot tudi novih. Trenutno se mnoge družine soočajo z različnimi stiskami. Starši se zaradi ekonomske negotovosti počutijo nemočne. Ozračje strahu v kombinaciji z naraščajočo tesnobo in napetostjo pa lahko hitro eskalira v izbruh nasilja. Žrtvam tako dom ne predstavlja več varnega zatočišča. ''
Sanja Lončar, strokovna delavka v Zavodu Emma

Ravno tako so v Društvu gluhih in naglušnih Posavja, Krško svojim uporabnikom ves čas telefonsko oziroma preko SMS-a na voljo za svetovanje, pogovor, pomoč in tudi za nabavo potrošnega materiala za slušne aparate. Ker izvajajo tudi programe osebne asistence, v teh časih izvajalcem nudijo ustrezna zaščitna sredstva in svetovanja.

Ravno z metodami, kot je informiranjem preko sms sporočil, video klicev in drugih oblik skušajo v Društvu gluhih in naglušnih Posavja, Krško svojim uporabnikom omiliti stiske in jih pripraviti na odgovorno upoštevanje navodil, ki jih dobijo od pristojnih institucij. Trudijo se tudi, da invalidom v okviru programa osebne asistence zagotovijo vse storitve, ki jih nujno potrebujejo, povedali pa so nam tudi, da to zahteva od deležnikov mnogo prilagajanja, sodelovanja in potrpljenja, vse v želji, da vsi skupaj uspešno prebrodijo to obdobje.

‘‘Osebe z okvaro sluha in invalidi se v tem obdobju prav tako srečujejo s premnogimi stiskami, strahovi, neodgovorjenimi vprašanji in nerazumevanji. Polnočutne osebe se težko postavimo v situacijo, v kateri je osebni kontakt, pogovor, včasih tudi dotik in objem pomembnejše sporočilo kot tisoče pisanih besed in stavkov. In prav zato so osebe z okvaro sluha in invalidi, ki jih vključujemo v izvajanje naših programov, tako potrebni sporočil in informacij na njim prilagojen način. ‘‘
Vlasta Moškon, vodja programov društva Gluhih in naglušnih Posavja, Krško

V Mladinskem društvu Bistrica ob Sotli, ki v svojem okolju izvaja številne kulturne programe, ter aktivnosti za otroke in mlade, so svojim občanom nemudoma ponudili podporo pri opravljanju vsakodnevnih storitev, od različnih nakupov v trgovini in lekarni, do učne pomoči. V mladinskem hotelu Gabronka, ki ga upravljajo v imenu občine Bistrica ob Sotli, pa so na voljo ponudili tudi brezplačne sobe za različno zdravstveno osebje.

‘’V Mladinskem društvu smo že opravili nekaj nakupov za starejše osebe ter šli za njih v lekarno, pripravljamo spletne delavnice za otroke in mlade, v hostlu Gabronka pa imamo nastanjeno eno zdravnico, ki službuje v Splošni bolnišnici Brežice’’
Anja Lesjak, strokovna sodelavka v Mladinskem društvu Bistrica ob Sotli

V LIJAmedia, kjer se preko leta veliko ukvarjajo z mladinskim delom in filmsko vzgojo, so že v času svojega rednega delovanja veliko v stiku z mladimi preko spletnih orodij. Sedaj so digitalno mladinsko delo še nadgradili in pripravili različne natečaje in pobude, ki jim pomagajo vzdrževati stik z mladimi, se z njimi pogovarjati, zaznavati morebitne stiske, jih usmerjati v zdrave aktivnosti in kreativno preživljanje prostega časa v času trajanja ukrepov. Prav tako pa nudijo podporo učiteljem pri uvajanju digitalnih metod dela, predvsem videa in fotografije, s svojimi učenci.

''V stiku smo z veliko mladimi za katere smo pripravili fotografski natečaj, ki nam nudi tudi vstopno točko za pogovor z njimi. Na naše vabilo pa sta se tudi že odzvali dve šoli, ki poskušata vključiti video v svoj spletni pouk, preko spleta tudi veliko delimo naše izobraževalne spletne vsebine, ki smo jih izdelali v preteklosti in so uporabnikom brezplačno na voljo.''
Mia Brunej, vodja projektov pri LIJAmedia

Poleg številnih aktivnosti, ki jih v okviru konzorcija Močni, povezani in učinkoviti, nevladne organizacije nudijo, so v svojem okolju in okviru mreže svojih uporabnikov še posebej pozorni na posameznike iz ranljivih skupin, posameznike, ki imajo šibkejše socialne mreže, živijo sami, se težko aktivirajo , nimajo kvalitetnega spletnega dostopa ali tehnologije. V takšnih primerih ne čakajo na njihovo pobudo ampak jih kontaktirajo sami in hkrati tudi vsakega Posavca in Posavko pozivajo naj bodo pozorni na morebitne ranljive osebe v svojem okolju, jim ponudijo pomoč ali na njihovo stisko opozorijo različne vladne ali nevladne organizacije.

V sodelovanju s člani konzorcija Močni, povezani in učinkoviti pripravila Mia Brunej, LIJAmedia